EAST AFRICA 2011 pt.1 – preko Sredozemlja

________________________________________________________________________________________

Minus 1. dan: torek, 28.12.2010; MRAZ

Ljubljana

Ko praskaš led z zamrznjenih šip avtomobila, ko ti med zlaganjem zadnje prtljage v prtljažnik od mraza hoče odpasti nos in ko akumulator s pomočjo elektrošokov komaj pripraviš do delovanja, si je težko predstavljati, da se čez nekaj ur odpravljaš na skoraj trimesečno ekspedicijo v toplejše kraje.

_______________________________________________________________________________________

_______________________________________

1. dan: sreda, 29.12.2010, ODHOD

Ljubljana – Benetke – ladja

Če nam ne bi odpovedali ladje 22.12.2010, razmišljam, ko resetiram trip computer na zvestem Garminovem GPS-u in se zadnji led na notranji strani vetrobranskega stekla topi, ko se med skoraj spektakularnim sončnim vzhodom nad mrčem zapuščamo Ljubljano, bi bili sedaj že v Kairu in ugotavljali, kaj pametnega početi za Silvestrovo. Tako pa nam niti še ni jasno, ali ladja VisemarLine One sploh obstaja in ali res vozi v Egipt. Slovenijo zapuščam brez posebnih čustev.

Ko prispemo v Mestre, predmestje Benetk, po nekaj izgubljanja po Porto commerciale najdemo check-in točko. Nahaja se v neugledni hiši med kontejnerji, okoli nje ropočejo bagri, a na bližnjem pomolu je res privezana ladja, ki je enaka kot na fotografijah z interneta. VisemarLine One ni več zgolj mitična prikazen. To potrdi tudi dejstvo, da je odplula točno ob predvideni uri. Nam pa ne preostane drugega kot čakanje. Ko bo to leto minilo, bomo že skoraj v Afriki. Do Aleksandrije kaže GPS 2200 km zračne črte.

_________________________________________________________

2. dan: četrtek, 30.12.2010, MORJE JE MIRNO

ladja

Zaenkrat imajo srečo naši želodci in mi, da je morje mirno. Nova ladja pluje s konstantno hitrostjo okoli 40km/h. Za čas kosila se nam na obeh straneh obzorja nariše kopno. Albanske gore pokriva sneg, mi pa hitimo proti jugu in z vsako prevoženo miljo postaja temperatura ugodnejša. Tudi ko se znoči, je zrak občutno toplejši od tistega, ki smo ga bili vajeni doma. Sicer pa plujemo že daleč po grških morjih, zvezde sijejo in lepo je zreti v Oriona in seveda v Veliki voz…

_________________________________________________________

3. dan: petek, 31.12.2010, SREČNO NOVO LETO

ladja

Ne pretirano močno zibanje ladje spremlja umirjeno Silvestrovo, brez nepotrebnega pritiska, kje in kaj bomo počeli za novo leto. Pretirane izbire itak nimamo. Zibanje želodčku ne povzroča problemov, le občutek v glavi je malo tesen.

Loteva se nas vsesplošna lenoba. Da bi hotel početi kaj več od spanja, pogovarjanja in občasnega hranjenja je že skoraj adrenalinski šport.

Novo leto smo dočakali s tarokom in Srebrno radgonsko penino, žal brez tiste srčne damice, ko nam jo je priskrbela, in nas čaka v Kairu.

__________________________________________________________

4. dan: sobota, 1.1.2011, KOPNINA SIRIJE

ladja (Tartous, Sirija)

Po silno obilnem zajtrku smo pristali v Tartousu v Siriji. Že med približevanjem pristanišču smo pluli med množico ladij, nekatere izmed njih so se celo potapljale. Carinik se je pripeljal na krov v beli kii, in ko so bile formalnosti opravljene, so se množice kakih desetih motoristov in nekaj avtomobilov ter tovornjakov izkrcale. Za trenutek smo tudi mi v Egipt namenjeni sleherniki lahko stopili na sirijska tla. S celino nas je pozdravil tudi rahel dež.