Potovanje po prvem delu Romunije smo končali in zasluži si odlično oceno. Čeprav je bil naš načrt za Romunijo sprva sicer drugačen, malo obsežnejši, z več destinacijami in kilometri, a so se stvari odvijale tako, da sva se raje odločila del Karpatov doživeti malo podrobneje in bolj umirjeno. Romunija je zelooo velika in lahko bi bili cel mesec le v njej in ne bi zmanjkalo stvari za doživeti. Tako smo v desetih dneh videli veliko narave, živali, vasi in tudi nekaj drugih znamenitosti. Le enkrat smo prespali v kampu, ki je stal 10 Levov (pravzaprav ni šlo toliko za pravi kamp s sanitarijami in vsem, kar spada zraven, ampak za urejen prostor za piknike in prenočevanje), in takrat nas je prišel pogledat medved čisto pred naš avto. Drugače ni bilo nobenih problemov z našim divjim kampiranjem, če seveda ne štejemo komarjev. Ni mi jasno, kako se na 2000 metrov nadmorske višine v mrazu najdejo tudi komarji. Vode v Karpatih je v izobilju in vedno smo našli kak dober izvir, kjer je bila voda ne samo pitna, ampak celo odlična, tako da strošek je kupovanja pitne vode v plastenkah odpadel.
Hrano smo kuhali večinoma kar sami. Cene v trgovini so malo cenejše kot pri nas, na deželi pa so bistveno nižje. Recimo piščančje krače so bile slabih 6 Levov za kilogram (cca. 1,25€), tudi zelenjavo in sadje se kupuje zelo ugodno. Bila je ravno sezona borovnic, malin in gob, tako da smo kar nekaj teh sadežev sami nabrali za našo uporabo. Borovnice so drugače prodajali za 10 Levov / lonček, ki je držal okoli 4-5 dcl. Privoščila pa sva si sladice. V Romuniji imajo kar veliko točenih sladoledov, cene pa so spet višje v krajih, kjer je več turistov. Najcenejši sladoled je bil v mestu Zarnesti, stal je 2 Leva in je bil najboljši – z okusom vanilije in borovnice. Na Transfagarasanu je stal 3 Leve, najdražjega smo videli v Branu po 6 Levov. Cena za njihovo sladico (ki naj bi bila tradicionalno madžarska) kurtos kalacs z deset različnimi posipi se giblje od 5 Levov na vaseh do 10 Levov na vrhu Transfagarasana. Cene medu, sira in palinke so povsod kar enake oziroma ni bistvenih razlik. Veliko imajo tudi domačih sadnih sirupov raznih okusov: borovnice, maline, šipek, smrečje. Cene se gibljejo od 10 do 20 Levov za 0,5 litra, odvisno kako lepo je okrašena steklenica, ali pa kupiš pijačo le v plastenki. Tudi alkoholni procenti vplivajo na ceno.
Navadno prinesemo iz potovanj spominek v obliki magnetka, cene teh so se gibale od 5 Levov pa tja do 10 Lev, ter kako alkoholno pijačo ali pivo. Tokrat je bila domača slivovka s 55% alkohola, imenovana »palinka«, za 0,5 litra smo plačali 20 Levov. In res kar malo »opali« po grlu, ampak bila je odlična, zato ni imela šans, da bi zdržala do doma.
Znamenitosti, ki smojih obiskala v Romuniji, in so plačljive:
Grad v Branu (oglaševan kot Grad Drakula oziroma Grad Vlad Tepeš, čeprav to zgodovinsko ne ustreza) 35 Levov na osebo, parkirnina v mestu pred gradom je bila 4 Leve na uro.
Zavetišče za medvede v Zarnestiju (Libearty Bear Sancturary) 40 Levov na osebo in 10 Levov za otroka, tudi za osemmesečnico je bilo treba plačati.
Po prehojenih 1400 stopnic in 30 minutnem sopihanju v klanec sva dosegla Cetatea Poenarii – pravi grad Vlada Tepeša – 5,80 Levov na osebo, Kea Pika je imela vstopnino tokrat brezplačno.
Karti za Piatra Craiului National Park smo plačali 10 Levov za 2 osebi, veljajo pa en teden. Kupiš jih v mestu Zarnesti na kartomatu poleg turističnega info centra. Kot zanimivost, v tem parku so posneli film Hladni vrh (Cold Mountain).
Skoraj na vsakem ovinku je kapelica oziroma molilnica, praktično v vsaki vasi pa je manastirea – samostan, v večini primerov dejansko delujoč. Razumeli bi njihovo zgodovinsko vrednost, vendar neprestano gradijo nove in nove. Več zlata kot porabijo za streho, bolj srečni so. Ljudje pa beračijo na ulicah.
Dodaj odgovor